þingian, w. v.: 1) _to speak in an assembly, make an address_: inf. ne
hȳrde ic snotor-līcor on swā geongum feore guman þingian (_I never heard a
man so young speak so wisely_), 1844.--2) _to compound, settle, lay aside_:
inf. ne wolde feorh-bealo ...
fēo
þingian
(_would not compound the
life-bale for money_), 156; so, pret.
sg. þā fǣhðe fēo þingode, 470.